Share on Facebook

Ker se nikoli ne nehamo učiti, je edino logično, da se izobražujemo.

Borut Peterlin pripravlja tridnevno fotografsko delavnico v kočevskem pragozdu, ki bo potekala od 29.7.2016 pa do 31.7.2016.

Za ugodje je poskrbljeno, za prespat bo, ravno tako tudi za jest, fotografskih motivov narave, pa je seveda neomejeno. Poudarek bo na analogni fotografiji, vendar pride tudi digitalna v poštev. Če te zanima tovrstna fotografija in ti narava ni tuja, vljudno vabljen/a.

Več o delavnici na woodland-photography-eu

Topshit video.

Nekaj fotografij iz predpriprav.

Share on Facebook

Foto Safari je bil posvečen Ansel Adamsu, največjemu mojstru fotografije. Vse je bilo v znamenju analogne fotografije. Organiziral ga je ravno tako izvrstni fotografa in še bolj super (topshit) oseba, Borut Peterlin. (Če ne poznate njegovega dela, priporočam, da kliknete na ta LINK in se malo razgledate. Lahko tudi pripomorete k njegovemu ustvarjanju z majhnimi donacijami na Crowfunding. Ne vem, če kdo naredi v Sloveniji več za razvoj fotografije, kot on.)

Delavnica je trajala 3 dni, zame bi lahko bila tudi cel teden. Bili smo na obrobju kočevsega pragozda v lepi koči, kjer smo samo zaprli polkna in imeli svojo temnico, izven koče pa čista surova narava (ne, nismo videli medveda, morda je kakšen videl nas). Hrana je bila izvrstna, najlepše pa se je bilo družit z izvrstnimi osebami, ki so po naključju tudi fotografi.

Priporočam iz vsega srca.

Share on Facebook

Konvencija fantazije in znanstvene fantastike, zabeležena z Mamiyo RB67 + Polaroid back. 3.9.2015

Share on Facebook

Nazaj k začetkom!

Ne spomnim se točno, kateri razred sem bil. Spomnim se, da smo s šolo, imeli šolo v naravi v Italiji. Cele dneve smo prerisovat mozaike. Internet mi pravi da je bilo to mestece Spilimbergo, vendar mi spomin ne da nobenega potrdila. Spomnim pa se pravila “Sunny 16″ in tuhtanja, ali sem zadel nastavitve in fokus, ali ne. Ne dolgo pred odhodom mi je oče podaril Praktico, Zeiss 50mm, Pentacon 200mm, Veliko knjigo o fotografiji in tako se je pričela moja fotografska pot. Fotografij od takrat ne najdem, niti se ne spomnim, ali sem zadel nastavitve. Ostaja le spomin. Nekaj let kasneje, (pri trinajstih) sem v Ameriki pofotografiral več kot 10 filmov, vendar se je s prihodom prvih digitalnih kompaktov, analogna doba zame malo oddaljila. Bistveno ceneje v tem primeru. Še vedno sem rad naredil kakšen posnetek, vendar ne prav pogosto. Tako me je film v aparatu čakal tudi po dve leti, morda celo več. Vsak posnetek je bil svoja zgodba, noben trenutek kar naenkrat ni bil več dovolj dober za film. Precejšna razlika, glede na digitalni svet, kjer se zaklop še pre hitro izrabi.
Sedaj si lastim zbirko M42 objektivov, od 20mm, pa do 400mm, še vedno imam Practiko, kasneje sem kupil še Zenita in na to še srednji format, Mamiya RB67. Razliko med srednjim in Leica formatom, je velika. Na spodnjih fotografijah se mi zdi, da se jo hitro opazi. Jo opazite tudi vi?

Share on Facebook

Top shit foto-safari po kočevskem pragozdu. Upam da se prime, ker bi ponovil. Ostali, ki bi pa tudi radi šli, pa čimprej rezervirajte. V Borutovem Land roverju je število mest omejeno.

Če bi moral na hitro opisat Borutov foto safari bi bilo: veselo, sproščeno, polno zanimivih ljudi in idej.
Seveda se to ne da tako preprosto opisat. Niti ne vem, če se da opisat. Kočevski pragozd, po katerem smo se potikali je res nekaj posebnega. Ogromna drevesa sežejo do oblakov in še večja drevesa nemočno ležijo na tleh. Nihče tega ne čisti, a je ravno za to, občutek še toliko bolj čist.

Dan se je pričel pri Borutu Peterlinu. No, meni se je pričel razburljiv dan že na poti do Boruta, ko sva skupaj z Anžetom na enem ovinku zaslišala “pok” v desnem sprednjem kolesu. Prva misel je bila, da je bil kakšen kamenček zataknjen med diski, no druga, ki je tudi bila pravilna, pa, da se je odlepila zavorna ploščica. Kljub škripanju in pokanju sva vseeno nadaljevala pot in prispela na cilj in zvečer še brez problemov domov. No, pa pojdimo nazaj k zgodbi. Pri Borutu smo vso foto opremo naložili na njegov Land rover, se sami strpali not in podali na pot. Na poti do kočevskega pragozda nam je pot prekrižala podrta smreka, ki smo jo z malo mehanične spretnosti, kar se tiče motorke, hitro prečkali in se tako odpeljali še bližje neokrnjeni naravi. Fotografska raznolikost je bila očitna. Eni z digitalcem, drugi z Leica 35mm, pa dvookimi in enookimi srednjimi formati, dva sta pa precej izstopala, oba z doma narejenim fotoaparatom. Misa Keskanovic si je doma naredil kamero obskuro, iz okrogle aluminijaste škatle, ki je namesto objektiva imela majhno luknjico, narejeno precizno z zobarskimi aparati. Največji DIY pa je Anže Grabeljšek, ki je sabo prinesel iz lesa, doma narejeno kamero velikega formata.
Po veliko hoje in malo slikanja je zavladala lakota, zato smo se preselili ob obrežje reke Krke, kjer smo zakurili ogenj in skuhali neke vrste prebranec. Nabirali praprotove poganke (ki so užitni in okusni), in fotografirali dokler se ni stemnilo.
Za konec smo pri Borutu razvili filme, ki smo jih ta dan poslikali, Alenka je spekla odločno pico, Boštjan čapate iz konopljine moke in Breda praprotove poganke. Skratka, vrhunski fotografski in kulinarični dan.

Borut, hvala.

Video Made by Borut Peterlin.

Vse spodnje fotografije so bile posnete na 120 film z Mamiyo RB67. Seveda sem svetlomer pozabil doma, tako da sem bolj kot ne, na pamet meril svetlobo ali pa spraševal ostale, ki so ga imeli. Za osnovo sem se zanašal na pravilo “Sunny 16 rule”. Se pravi, če sem imel film iso 125, sem ob močnem soncu dal zaklop na 125/s in zaslonko na f16. Ko je sonce prekril oblak, sem zaprl zaslonko za 1f in tako naprej v senci, ali ko se je sonce skrilo za hrib. Večinoma mi je uspelo, samo pri tistih odsevih v vodi, pa res ne. Mogoče kaj več dobim iz te fotografije ob povečavi.

Share on Facebook