I am on vacation and I didn’t want to bother with English, so this is in Slovenian to.
Tokrat sva bila z Blažom povabljena na enodnevno snemanje nogometašev na Roglo. Ko sva zjutraj prispela naju je sredi poletja presenetil mraz in veter. V kratkih hlačah sva to še toliko bolj občutila. Na srečo sva imela nekaj malega sabo za oblečt, tako da sva lahko pričela z “delom”.
Trening se je takoj začel na travnati površini in nadobudni nogometaši so pričeli brcati žogo. Čez čas je veter ponehal in ravno ko je bil čas za kosilo, je posijalo je sonce. Po kosilu je bil čas za adrenalinsko sankanje in potem spet trening pod skrbnim vodstvom štirih trenerjev. Za konec pa je sledila sprostitev v bazenu.
Program izvaja Branko Zupan, za več informacij o programu As v nogah kliknite na www.nogometas.si.
Ena velika zahvala gre Manci Gašpirc, za sposojo objektiva Canon 70-200 f 2,8 IS. Res enkraten objektiv, ga bo treba počasi kupit. Hvala!
Ljubitelji nogometa boste verjetno takoj vedeli, o komu in čemu govorim. Za ostale, da razložim malo bolj podrobno.
Konec februarja 2010 sva bila z Blažom povabljena, da posnameva in poslikava akademijo “As v nogah”, ki jo vodi in izvaja Branko Zupan (naš prvi vratar po osamosvojitvi in odličen trener). Tečaj »Zakleni vrata« je potekal v Izoli in namenjen je bil vratarjem od 6 let do 17 let.
Trening se je pričel v telovadnici, saj morajo biti dobri vratarji hitri in gibčni. Nato se je kljub močnemu dežju nadaljeval na stadionu, trening pa je prekinila šele močna tema. Kljub vsem zapletom nama je uspelo posneti dovolj materijala in poslikati precej lepih fotografij.
Posnet material sva nato zmontirala in skupaj s fotografijami postregla na DVD-ju. Z nama so bili očitno tako zelo zadovoljni, da so naju povabili še na Rogljo. O tem pa več v naslednji objavi…
there is a skate park behind POP-Tv but during the winter it is transformed into a snowboard park. I was invited to take pictures of midnight snowboarding.
Vikend je bil kot načašč za spuščanje zmajev in za učenje kajtanja. Tako smo se odpravili, Boris, Marisa, Neža in jaz na mengeški travnik probat kaj znamo. Nekaterim je šlo boljše spuščanje zmaja, drugim pa kajta. Meni je uspelo spravit zmaja na tla v petih sekundah in strgat eno vrvico ki ga drži skupaj, tako da sem potem ostal pri fotografiranju.
Pri kajtu je marisa porabila ves veter, ko jo je dvignilo od tal in nato s silo vrglo po tleh (zadnji dve fotografiji). Tako da ko sem prišel jaz na vrsto ni več nič pihalo in je bilo konec zabave. Pri nekaterih slikah sem malo pretiraval z barvami, samo nič za to, meni je všeč.
