Danes smo se igrali na Foto delavnici analogne črno-bele fotografije, ki jo je vodil Borut Peterlin. Ne vem če vam to kaj pove? Če vam ne, pa toliko več meni. Delavnica mi je pustila nek tak zanimiv občutek, ko odkriješ nekaj novega in ki te čisto fascinira. Tak občutek sem doživel že večkrat kot otrok, vendar že dolgo časa ne. Fotoaparate poznamo že vsi. Tiste t’velike  in tiste z dvema objektivoma ste morda že kdaj videli v kakšnih filmih, ali muzejih, če ne, ste pa sigurno videli tiste z mehom, ko en pokrit z črno rjuho stoji za fotoaparatom, med tem ko portretiranci nepremično stojijo po več sekund. No vse to in še več smo dali skozi v enem dnevu. Fotografirali smo v fotografskem ateljeju Josipa Pelikana, kjer je celoten studijo osvetljen z naravno svetlobo. Sprehajali smo se po Celju in ko nam je zmanjkalo filma smo se odpravili v improvizirano temnico, ki smo jo skupaj naredili iz navadne sobe. Ena od bolj zanimivih stvari, ki smo jih spoznali je bil mokri kolodij. Vse od začetka, kako se pripravi film in do razvijanja (ker je steklo medij, je istočasno lahko negativ ali pozitiv, odvisno kaj postavimo za že razvit mokri kolodij). Sami smo razvili film, ki smo ga pred tem po fotografirali in iz negativa naredili pozitiv, pri velikih formatih smo naredili le preslikavo, pri 35mm standard filmih pa še povečavo. Se pravi, veliko informacij in izkušenj, ter končno se lahko okličem za fotografa  🙂

Foto Adrijan.si