Top shit foto-safari po kočevskem pragozdu. Upam da se prime, ker bi ponovil. Ostali, ki bi pa tudi radi šli, pa čimprej rezervirajte. V Borutovem Land roverju je število mest omejeno.

Če bi moral na hitro opisat Borutov foto safari bi bilo: veselo, sproščeno, polno zanimivih ljudi in idej.
Seveda se to ne da tako preprosto opisat. Niti ne vem, če se da opisat. Kočevski pragozd, po katerem smo se potikali je res nekaj posebnega. Ogromna drevesa sežejo do oblakov in še večja drevesa nemočno ležijo na tleh. Nihče tega ne čisti, a je ravno za to, občutek še toliko bolj čist.

Dan se je pričel pri Borutu Peterlinu. No, meni se je pričel razburljiv dan že na poti do Boruta, ko sva skupaj z Anžetom na enem ovinku zaslišala “pok” v desnem sprednjem kolesu. Prva misel je bila, da je bil kakšen kamenček zataknjen med diski, no druga, ki je tudi bila pravilna, pa, da se je odlepila zavorna ploščica. Kljub škripanju in pokanju sva vseeno nadaljevala pot in prispela na cilj in zvečer še brez problemov domov. No, pa pojdimo nazaj k zgodbi. Pri Borutu smo vso foto opremo naložili na njegov Land rover, se sami strpali not in podali na pot. Na poti do kočevskega pragozda nam je pot prekrižala podrta smreka, ki smo jo z malo mehanične spretnosti, kar se tiče motorke, hitro prečkali in se tako odpeljali še bližje neokrnjeni naravi. Fotografska raznolikost je bila očitna. Eni z digitalcem, drugi z Leica 35mm, pa dvookimi in enookimi srednjimi formati, dva sta pa precej izstopala, oba z doma narejenim fotoaparatom. Misa Keskanovic si je doma naredil kamero obskuro, iz okrogle aluminijaste škatle, ki je namesto objektiva imela majhno luknjico, narejeno precizno z zobarskimi aparati. Največji DIY pa je Anže Grabeljšek, ki je sabo prinesel iz lesa, doma narejeno kamero velikega formata.
Po veliko hoje in malo slikanja je zavladala lakota, zato smo se preselili ob obrežje reke Krke, kjer smo zakurili ogenj in skuhali neke vrste prebranec. Nabirali praprotove poganke (ki so užitni in okusni), in fotografirali dokler se ni stemnilo.
Za konec smo pri Borutu razvili filme, ki smo jih ta dan poslikali, Alenka je spekla odločno pico, Boštjan čapate iz konopljine moke in Breda praprotove poganke. Skratka, vrhunski fotografski in kulinarični dan.

Borut, hvala.

Video Made by Borut Peterlin.

Vse spodnje fotografije so bile posnete na 120 film z Mamiyo RB67. Seveda sem svetlomer pozabil doma, tako da sem bolj kot ne, na pamet meril svetlobo ali pa spraševal ostale, ki so ga imeli. Za osnovo sem se zanašal na pravilo “Sunny 16 rule”. Se pravi, če sem imel film iso 125, sem ob močnem soncu dal zaklop na 125/s in zaslonko na f16. Ko je sonce prekril oblak, sem zaprl zaslonko za 1f in tako naprej v senci, ali ko se je sonce skrilo za hrib. Večinoma mi je uspelo, samo pri tistih odsevih v vodi, pa res ne. Mogoče kaj več dobim iz te fotografije ob povečavi.